Hipotonija pri dojenčku

(Avtor SAŠKA HRIBAR KUHAR).

HIPOTONIJA ali pomanjšan mišični tonus se pri novorojenčkih pojavlja kar pogosto. Eden od načinov kako prepoznamo hipotonijo pri dojenčku je zagotovo pomanjkanje moči v mišicah ter prevelika gibljivost sklepov. Za razliko od hipertonije (zvišanega mišičnega tonusa), ki se pri novorojenčkih opazi po močno stisnjenih pesteh,  notranjih rotatorjih (obračanje okončin navznoter) ter po trdih in togih mišicah, se hipotonija pri novorojenčku težko opazi, saj ne daje tako očitnih znakov.

Starši se velikokrat znajdejo v položaju, ko zdravniki za njihovega dojenčka določijo diagnozo pomanjšanega mišičnega tonusa. Ker je že sam pojem "pomanjšan mišični tonus" zelo širok in ohlapen, dostikrat pri starših odpre mnogo vprašanj in skrbi.

Dojenčki z indicirano hipotonijo imajo glede na moje izkušnje naslednje znake:

- Zmanjšano moč v mišicah

- Hipermobilnost sklepov (hipermobilnost oz. prevelika gibljivost sklepov)

- Okroglo obliko ramenske drže

- Zmanjšano gibalno vzdržljivost

- Nedoseganje razvojno-gibalnih mejnikov

Zavedati se je potrebno, da se da s pravilnimi vajami in tehnikami pri dojenčku veliko narediti in v veliki meri omiliti posledice hipotonije. Seveda je pri tovrstnih dojenčkih potrebno več časa in ustreznih vaj, da slednji dosežejo določene razvojno-gibalne mejnike, vendar pomembno je, da imamo rešitev in znanje da pomagamo dojenčkom, ki se soočajo s hipotonijo.

Najslabše za dojenčka, ki ima hipotonijo  je to, da z njim ne izvajate ustreznih vaj, ki krepijo mišice vratu in hrbta, ki skupaj tvorita celotno oporo dojenčku, da bo slednji dosegal razvojno-gibalne mejnike (obračanje na bok, plazenje, kobacanje, sedenje, postavljanje na noge ob opori etc.) 

Pomanjšan mišični tonus po mojem mnenju nikdar ne bi smel biti uporabljen kot diagnoza. Pomanjšan mišični tonus ne predstavlja zdravstvenega stanja, hkrati pa ne obstajajo diagnostična merila, ki bi opisovala pomanjšan mišični tonus kot zdravstveno stanje. Pomanjšan mišični tonus se tudi ne da IZMERITI.

Največkrat je posledica hipotonije pri dojenčku ravno motnja v razvojno-gibalnem procesu. Zato je nujno, da dojenček s hipotonijo obiskuje ustrezne vadbeno-razvojne programe s pomočjo katerih se mišični tonus pri dojenčku poskuša stimulirati, da bi se ta normaliziral in dohitel dojenčkov kognitivni razvoj. Starši pri svojem dojenčku težko in redko opazijo hipotonijo oz. znižan mišični tonus saj kot smo rekli slednji nima tako izrazitih znakov, kot jih ima hipertonija, hkrati pa starši tudi nimajo potrebnih izkušenj in znanja.

V nadaljevanju vam bom prikazala okvirne mejnike, kaj naj bi jih dojenček že moral osvojiti pri določeni starosti. Okvirne smernice vam lahko pomagajo pri ocenjevanju tega ali ima vaš dojenček znake hipotonije ali ne. V kolikor pa ste v dilemi oz. imate občutek da tega ne znate presoditi, pa vam svetujem da se oglasite pri razvojno-gibalnem strokovnjaku, ki bo s pomočjo svojih izkušenj in znanja znal presoditi ali pri dojenčku gre za hipotonijo ali ne.

OKVIRNE SMERNICE DOJENČKOVEGA RAZVOJA:

- Z dopolnjenim enim mesecem dojenček na trebuščku za kratek čas dvigne glavico in jo obrača levo in desno. Na hrbtu večinoma leži asimetrično in vas gleda v obraz.

- Pri dveh mesecih dojenček počasi odpira svoje dlani in se opira na svoji podlahti ter dvigne glavico v sredinski položaj, ko leži na trebuhu. Na hrbtu spremlja vse predmete in uporablja silo celotnega telesa, da bi se dotaknil vašega obraza.

- Z dopolnjenimi tremi meseci dlani niso več stisnjene, igra se s svojimi prsti, zaveda se svojih prstov ter jih daje v usta. Ko leži na trebuščku se prične premikati s pomočjo opore svojih komolcev, ki so postavljeni pred rameni. Na hrbtu leži z dvignjenimi nogicami ter se igra z rokicami pred obrazom. Na hrbtu ne leži več asimetrično, ampak so BRADA, NOS, PRSNICA, POPEK, TRTICA v enaki liniji.

- Pri štirih mesecih dojenček osvoji ravnotežje na trebuščku, na eno roko se opre, z drugo vzame igračko. Ko leži na hrbtu prične z obračanjem na levo in desno stran.

- Pri petih mesecih dojenček steguje rokice, da bi povečal svoje polje igranja, hkrati pa "plava" v kolikor zagleda igračko, ki je ne more doseči. Na hrbtu dviguje noge v zrak in se z rokicami dotika stegen. Dotika in prijema igračke, kar je odraz dobre kontrole «oči – roka«. Pričenja z izmenjavo predmetov iz ene roke v drugo.

- Z dopolnjenimi šestimi meseci se z iztegnjenimi rokami opira na odprte dlani, ko je na trebuhu. Ko je na hrbtu se z rokami dotika stopal, hkrati pa se obrača iz hrbta na trebuh.

Zgornje smernice razvoja pri dojenčku, do njegovega 6 meseca naj vam služijo zgolj kot bežna orientacija, kaj naj bi dojenček pri določenem mesecu že osvojil. Seveda naj na tem mestu ponovno opozorim, da je razvojno-gibalni razvoj pri vsakem dojenčku lahko drugačen, nekatere sposobnosti lahko dojenček osvoji hitreje, nekatere počasneje.

Ne pozabite, ustrezna vadba za dojenčke, ki spodbuja in omogoča optimalen razvojno-gibalni proces je najbolj učinkovita, v kolikor pričnete z vadbo takoj ob dojenčkovem rojstvu. Vsako odlašanje s pričetkom vadbe pri dojenčku ima lahko za posledico, da bomo za enako količino napredka potrebovali več časa, še posebej pa to velja pri hipotoniji, kjer ravno preko ustreznih razvojno-gibalnih vaj poskušamo uravnotežiti razvoj mišic s kognitivnim razvojem.

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih